|
Почетна страна
За компанијата
Кламатско езеро
Микроалгата
Aphanizomenon Flos Aquae
Производи
Искуства
од корисниците
Инфо плус
AquaSource бенефиции
Порачки на производите
/ ценовник
Станете
дистрибутер на AquaSource
производите
Новости
Најчесто поставувани прашања
Коментар, прашања и сугестии
Контакт
Почетна
страна
|
|
Инфо плус
4. Есенцијални масни
киселини
Masnite
kiselini se osnovni gradivni komponenti od koi se sostaveni mastite
i maslata i pretstavuvaat esencijalni (va`ni) nutrienti, isto kako
vitaminite i mineralite. Prvpat bile otkrieni vo 1930 godina. Vo
1950 godina bile nare~eni vitamin F
(nezasiteni masni kiselini -
linolna, linolenska i arahidonska). No, vo 1970-te i 1980-te godini,
istra`uva~ite sobrale dokazen materijal so koj ja podr`ale teorijata
deka nie lu|eto, ne mo`eme da opstaneme bez ovie "masni
vitamini". Tie isto taka otkrile deka nedostatokot od EMK-ni
izobiluva kaj op{tata populacija, no simptomite ~estopati se
nedijagnosticirani. EMK-ni, nevozmo`no e da se nabavat vo optimalni
koli~ini od op{tite izvori na hrana. Bidej}i se mnogu va`en del od
ishranata, nivniot nedostatok mo`e da dovede do pojava na artritis,
arterioskleroza, dijabetes, kancer(rak), imuna nefunkcionalnost i
drugi bolesti koi se tesno povrzani so zabrzano stareewe.
Neophodni se
za zdravjeto, i onie {to ne mo`at da bidat sozdadeni vo organizmot,
nare~eni se esencijalni masni kiselini (EMK-ni). Iako nekoi veruvaat
deka mastite se {tetni, sepak tie mu se potrebni na na{iot
organizam, no mora da bidat od vistinskiot vid. Poznati se u{te kako
polunezasiteni EMK-ni i mora da bidat vneseni preku ishranata.
Imaat
fantasti~no dejstvo na mnogu naru{uvawa. Preventivno pomagaat kaj
artritis, ja podobruvaat ko`ata i kosata, go namaluvaat krvniot
pritisok, sni`uvaat nivo na holesterol i trigliceridi i go
namaluvaat rizikot od zgrut~uvaweto na krvta. Dejstvuvaat na Candida,
kardiovaskularna bolest, egzema i psorijaza. Potrebni se za normalno
funkcionirawe na mozokot i pomagaat vo prenesuvaweto na nervnite
impulsi. Sekoja `iva kletka vo organizmot ima potreba od EMK-ni. Tie
se esencijalni za dograduvawe i sozdavawe na novi kletki. Isto taka,
koristeni se od organizmot za produkcija na kleto~ni membrani i
prostaglandini - hormonski supstancii koi dejstvuvaat kako hemiski
supstancii i regulatori na razli~ni procesi vo organizmot.
Prostaglandinite vr{at silna kontrola preku {irok spektar od osnovni
fizi~ki procesi, vklu~uvaj}i ja srcevata rabota, zgrut~uvaweto na
krvta, krvniot pritisok, zabremenuvaweto i plodnosta. Bez optimalno
popravawe na kleto~nata membrana i sintetizirawe na prostaglandin,
obnovata ne bi bila kompletna. Kleto~nite membrani deluvaat kako
odbrambeni za{titnici za site kletki, kako i za individualnite
strukturi (organeli), vo nivnata vnatre{nost. Tie konstantno se
napa|ani od slobodnite radikali i taka o{tetenite membrani imaat
te{kotii so propu{tawe na nutrientite i otstranuvaweto na otpadni
materii. Vsu{nost, gi zgolemuvaat porite. Nivnata receptorna strana
ne funkcionira, taka da enzimite ne mo`at da se "ukotvat"
vo kletkite i da gi izvr{uvaat nivnite va`ni funkcii. Celokupnata
{teta na kleto~nite membrani go potkopuva zdravjeto na kletkite i go
zabrzuva stareeweto. Za da kletkite si gi popravat {tetite na svoite
membrani potrebni im se EMK-ni koi se dobieni od ladno-cedeni masla.
Koga
EMK-ni se vo slab dovod, Va{iot imun sistem strada najve}e. Toa se
slu~uva, bidej}i imunite kletki ne mo`at podolgo da gi vr{at svoite
raboti. Mnogu op{ti zdravstveni problemi, kako {to se alergiite,
infekciite, avtoimunite zaboluvawa, kancer (rak), vsu{nost se
aktuelni manifestacii od imunata {teta koja nastanuva kako rezultat
od hroni~no iscrpuvawe na EMK-ni. Od druga strana, optimalniot
priliv na EMK-ni garantira deka imunite kletki ne samo {to
opstanuvaat, tuku i se razvivaat. So cvrsti membrani, kletkite mo`at
bez strav da vodat vojna protiv slobodnite radikali,
mikroorganizmite, alergiite i toksinite. Taka tie podobro se borat
protiv vospalenijata i se poefektivni protiv sostojbite kako {to se
alergiskiot sinusitis i bronhitis, artritis i astma.
Omega-3
EMK-ni gi vklu~uvaat
alfa-linolenskata kiselina (ALK), eikozapentaenoinska kiselina (EPA)
i dokozaheksaenoinska kiselina (DHA).
Najdeni se vo sve`i ribi od dlabokite vodi, ribino maslo i poznati
rastitelni masla, me|u koi spa|aat maslo od kanola, maslo od len i
maslo od orevi.
(EPA)
pomaga da trombocitite vo krvta postanuvaat pomalku leplivi i na toj
na~in da spre~i sozdavawe na krvni grut~iwa (trombi) koi doveduvaat
do srcev udar.
(DHA)
mo`e da pomogne da se stabilizira ritamot na srceto kaj lu|e koi
zakrepnuvaat od srcev udar. Isto taka mo`e da pomogne za regulirawe
na funkciite na kleto~nata membrana koi se vklu~eni vo prenesuvawe
na signali preku mozo~nite kletki.
Omega-6
EMk-ni, koi gi sodr`at linolna kiselina (LK) , gama-linolenskata
kiselina (GLK) i arahidonskata kiselina (AK), najdeni se vo sirovo
kostenlivo ovo{je (orevi, le{nici i bademi), semiwa i me{unkasti
plodovi i nezasiteni rastitelni masla, kako {to e masloto od borix,
maslo od semki od grozje, maslo od jaglika i maslo od plodot na
soja.
Toplinata
gi uni{tuva EMK-ni. Tie treba da bidat ladno cedeni masla. Samo
takvi se korisni za na{iot organizam. Od druga strana, zagreanite
masla ovozmo`uvaat sozdavawe na opasni slobodni radikali, koi
predizvikuvaat {teti na kleto~nata membrana. Ako maslata se
hidrogenizirani (proces koj gi pravi maslata pocvrsti, pri
proizvodstvo na margarin), linolnata kiselina(LK) e pretvorena vo
trans-masni kiselini, koi ne se pogodni za organizmot.
Najesencijalna od EMK-ni e (LK), a so nea najbogato e lenenovoto
maslo.
Masnite
kiselini se sodr`at i vo AFA algite.
Ako vo organizmot e dovolno vnesena linolnata kiselina, linolenskata
i arahidonskata mo`at da bidat sintetizirani.
Pri zgolemeno vnesuvawe na jaglenohidrati vo Va{iot organizam,
potrebno e pove}e da vnesuvate vitamin F.
Iskoristete go fantasti~noto dejstvo na EMK-ni koi se bitni za
osnovnite `ivotni funkcii vo organizmot.
Елизабета Стајиќ
самостоен истражувач
SLEDEN
LINK
|
|
